Naša cerkev je bila od vsega začetka zbirališče vernikov, da so v njem opravljali vzvišeno dejanje bogoslužja. K temu jih je dvigala tudi lepota, s katero so jo zaljšali mojstri umetnosti. Ves čas dolge zgodovine je svetišče s svojo lego in namembnostjo osrednja točka prepoznavnosti kraja. Najstarejša znana pisna omemba naselja z imenom sv. Vida sega v leto 1274, ko je tukaj zagotovo že stala cerkev. Čez približno 200 let so jo oskrunile turške čete ob svojem roparskem pohodu skozi Vipavsko dolino, zato je bila leta 1481 ponovno posvečena.

Predvidoma ob tem času je bilo svetišče, katerega ostanek je stari prezbiterij, sedanja kapela, oplemeniteno s stropnimi in stenskimi poslikavami renesančnega mojstra, ki jih po odkritju in restavriranju v letih 1998-2003 lahko ponovno občudujemo. Kakovostna poslikava odseva renesančno pojmovanje lepote in izkušeno roko mojstra, ki je poslikave ne le dobro naslikal ampak jim vdahnil tudi notranje življenje. Skupaj z rebrastim obokom prezbiterija, pozidanim okrog leta 1460,  okrašenim z imenitnimi motivi na sklepnikih in konzolah, tvorijo poslikave največji umetnostni zaklad cerkve.

Cerkev je bila v letih 1671-1685 povečana in usmerjena v sedanjo lego. Preurejena stavba je bila posvečena leta 1699. Kakovostno baročno opremo predstavljajo štirje kamniti oltarji: mogočni glavni oltar sv. Vida, stranska oltarja Marijinega vnebovzetja in Spreobrnjenja sv. Pavla ter oltar Roženvenske Matere Božje v kapeli. Oltarno sliko mučeništva in poveličanja sv. Vida je upodobil priznani slikar Franz Goldenstein leta 1843. K izjemnemu vtisu kakovosti in prepoznavnosti cerkve prispevata še razgibano členjeno in motivno bogato pročelje ter odličen primer samostojno stoječega zvonika oglejskega tipa, ki je bil dograjen leta 1615.

Celotna prostornina cerkve sv. Vida z največjo kamnito škrlato streho v Sloveniji daje imeniten vtis, kjer se arhitektura, kiparstvo in slikarstvo spajajo v čudovito stvaritev, ko se ena umetnost prepleta in dopolnjuje z drugo, skupaj pa posredujejo bogato duhovno vsebino. Sodi med pomembnejše bisere cerkvene umetnosti v primorskem in tudi širšem slovenskem prostoru. Vredna je, da kot prostor bogoslužja in lepote ustvarjalnih zamisli prednikov ostane živ spomenik vere in kulture bodočim rodovom še dolga stoletja.

 

                                                                                                                                               Jurij Rosa